Naglušnost ni le težava starejših. Zakaj se izguba sluha pojavlja že v aktivnem delovnem obdobju?

Dolga desetletja je veljalo prepričanje, da je naglušnost predvsem posledica staranja. Res je, da se sluh z leti naravno slabša, vendar sodobne raziskave kažejo drugačno sliko. Vedno več ljudi prve težave s sluhom opazi že med 30. in 40. letom, razlog pa pogosto ni starost, temveč dolgotrajna izpostavljenost hrupu in način življenja.

Težava je, da izguba sluha običajno nastaja počasi in neopazno. Ko jo posameznik začne zaznavati, je del poškodbe pogosto že trajen.

Zakaj se naglušnost pojavlja vedno prej?

Naš sluh je vsak dan izpostavljen številnim virom hrupa. Med njimi niso le industrijski stroji ali gradbišča, ampak tudi promet, kosilnice, motorne žage, koncerti, športne prireditve in predvsem osebne slušalke.

Vsaka izpostavljenost glasnemu zvoku nekoliko obremeni občutljive senzorične dlačne celice v notranjem ušesu. Če je hrup premočan ali mu je človek izpostavljen predolgo, se te celice poškodujejo. Ker se pri človeku ne obnavljajo, je nastala okvara trajna.

Največja težava ni en sam zelo glasen dogodek, temveč več let trajajoča vsakodnevna izpostavljenost. Nekdo lahko osem ur dela v hrupni proizvodnji, se domov vozi z glasno glasbo v avtomobilu, zvečer posluša glasbo preko slušalk, ob koncih tedna pa obiskuje koncerte. Posamezne obremenitve se med seboj seštevajo.

Če glasbo poslušamo pri previsoki glasnosti več ur dnevno in to počnemo več let, se tveganje za poškodbo sluha bistveno poveča. Foto: Wix

Prvi znaki niso vedno očitni

Večina ljudi meni, da bodo naglušni takrat, ko zvokov ne bodo več slišali. V resnici se prve spremembe pokažejo drugače.

Najpogostejši zgodnji znaki so:

• sogovorniki se zdijo nerazločni oziroma se zdi, da »momljajo«,

• težje razumemo govor v restavraciji ali v družbi več ljudi,

• pogosto prosimo sogovornika, naj ponovi povedano,

• televizijo ali radio nastavimo glasneje kot drugi,

• težje razumemo ženske in otroške glasove, saj vsebujejo več visokih frekvenc.

Marsikdo zato zmotno misli, da drugi govorijo nerazločno, dejanska težava pa je že začetek izgube sluha.

Lahko imate normalen izvid, pa vseeno težave s poslušanjem

V zadnjih letih strokovnjaki veliko raziskujejo pojav, ki ga imenujejo »skrita izguba sluha« (hidden hearing loss).

Nekateri ljudje imajo povsem normalen rezultat standardne avdiometrije, vendar kljub temu težko razumejo govor v hrupnem okolju. Raziskave kažejo, da so lahko pri tem poškodovane povezave med senzoričnimi celicami in slušnim živcem, česar običajna tonska avdiometrija pogosto ne zazna.

To je tudi eden od razlogov, zakaj nekateri ljudje pravijo: »Na pregledu so rekli, da je moj sluh normalen, jaz pa v restavraciji skoraj ničesar ne razumem.« Čeprav je to področje še predmet raziskav, postaja jasno, da standardna avdiometrija ne pokaže vedno vseh zgodnjih sprememb slušne funkcije.

Tinitus je lahko prvo opozorilo

Piskanje, šumenje ali zvonjenje v ušesih pogosto ni le neprijetnost. Lahko predstavlja enega prvih znakov, da je notranje uho že utrpelo poškodbo zaradi hrupa. Mnogi ljudje se na tinitus navadijo in ga začnejo ignorirati, vendar ga ni smiselno jemati kot nekaj običajnega, zlasti če se pojavi po delu v hrupu ali po izpostavljenosti zelo glasni glasbi.

Hrup ne vpliva samo na sluh

Dolgotrajna izpostavljenost hrupu ne povzroča le naglušnosti. Raziskave kažejo povezavo med hrupom in povečano utrujenostjo, slabšo koncentracijo, večjim stresom, motnjami spanja, povišanim krvnim tlakom ter večjim tveganjem za napake in nezgode pri delu.

Pri delovnih mestih, kjer je pomembna hitra komunikacija ali zaznavanje opozorilnih signalov, ima lahko izguba sluha tudi pomemben vpliv na varnost.

Ali so slušalke res glavni krivec?

Slušalke same po sebi niso nevarne. Težava nastane zaradi načina uporabe. Če glasbo poslušamo pri previsoki glasnosti več ur dnevno in to počnemo več let, se tveganje za poškodbo sluha bistveno poveča. Posebej problematično je poslušanje v hrupnem okolju, saj uporabnik običajno še dodatno poveča glasnost. Priporočljivo je, da glasnost ostane približno pri 60 % največje zmogljivosti naprave, poslušanje pa naj bo prekinjeno z rednimi odmori.

Tudi ena sama izpostavljenost je lahko dovolj

Čeprav se večina poškodb razvija postopoma, lahko do trajne okvare pride tudi nenadoma.

Akustično travmo lahko povzročijo:

• eksplozija,

• strel,

• petarda,

• zelo glasen koncert,

• nenaden industrijski pok.

V takšnih primerih je lahko poškodba sluha takojšnja in trajna.

Staranje ni edini razlog

Naravno staranje sluha je normalen proces. Vendar se njegove posledice seštevajo z vsemi poškodbami, ki jih sluh utrpi skozi življenje. Človek, ki je bil več desetletij izpostavljen hrupu brez ustrezne zaščite, bo imel praviloma precej slabši sluh kot vrstnik enake starosti, ki je svoj sluh učinkovito varoval. Zato ni pravilno razmišljanje, da je naglušnost neizogibna posledica staranja. Na pomemben del tveganja lahko vplivamo sami.

Zaščita sluha je naložba za prihodnost

Poškodovanega sluha današnja medicina ne zna obnoviti. Slušni aparati lahko bistveno izboljšajo razumevanje govora in kakovost življenja, ne morejo pa povrniti naravne funkcije poškodovanih senzoričnih celic.

Prav zato je preventiva najpomembnejši ukrep.

To pomeni:

• zmanjševanje hrupa, kadar je mogoče,

• uporabo kakovostne zaščite sluha pri delu in v prostem času,

• redne preglede sluha pri osebah, ki so pogosto izpostavljene hrupu,

• pravočasno ukrepanje ob prvih znakih težav.

Naglušnost danes ni več težava, ki bi zadevala le starejše. Prve spremembe se lahko začnejo že precej prej, pogosto v obdobju, ko posameznik sploh še ne pomisli, da bi lahko imel težave s sluhom. Najpomembnejše sporočilo je preprosto: izguba sluha se običajno ne začne takrat, ko jo opazimo. Takrat jo le prvič prepoznamo. Zato je smiselno svoj sluh varovati vsak dan – pri delu, doma in v prostem času. Sluh je eden redkih čutov, ki ga po trajni poškodbi ni mogoče obnoviti, zato je preventiva vedno najboljša rešitev.

Zaščita za sluh